V BLIŽINI TIŠINE | dvojezična pesniška zbirka | 234 strani | 41 pesmi

€25.0

Količina Dodaj v košarico

Videopoezija izbranih pesmi iz knjige | V bližini boga | Zgodovina

Povzetek spremne besede

Poezija Glorjane Veber nas spominja na besede slavnega bangladeškega mistika, pesnika, pevca in svetnika Lalona Fakirja iz 18. stoletja: "Kakšno bivališče naj naredim na praznem?" Prav tako na besede prvega azijskega prejemnika Nobelove nagrade Rabindranatha Tagoreja, ki se ga je misel o človeškem niču globoko dotaknila.

Vebrova je pesnica, ki je izredno navdahnjena z občutkom človeštva. Ko razmišlja o praznini človeških bitij in dobrem počutju človeške rase, ustvarja t. i. dihalni prostor našega preživetja. Nemoč življenja združuje z njegovo zmožnostjo in ju orkestrira v specifično obliko poezije – avtorici uspe v poeziji konfliktnost idej transformirati v harmonijo. Spoznamo, kako neverjetne so njene kreacije, kako ostro in globoko je njeno opazovanje. Bralca navduši z občutkom obstoja in neobstoja hkrati ter se s tem globoko dotakne njegovega notranjega sveta. Drži ga s celovitostjo in zrelostjo, s katerima zapolni praznino. Ko si v nekem trenutku življenja želimo prekinitve z ustaljenim in navezanostjo, sta samota in odmaknjenost nujna za razvoj naše zavesti.

Glorjanina poezija to potrjuje, kar je hkrati razlog, da ji vse v življenju predstavlja poezijo. Ko hodi, hodi pot poezije tako, da lahko bralci dihajo njeno senzibilnost. Njene vesoljske razsežnosti ne moremo videti, a si jo lahko predstavljamo in jo čutimo v mislih. Iz njene poezije, kot celovitega telesa, valovijo nežna brezbrižnost, praznina in estetska harmonija sveta. Želi identificirati posameznikovo bivanje, da bi v njem občutili čudovitost življenja. Zato se Glorjanino ubesedovanje trenutkov življenja običajnih ljudi povezuje v kozmično in globalno areno. Njena pesniška duša oz. duh je dvignjen na način, da deluje kot ogledalo, v katerem se zrcali zunanji svet. Ta ji pomaga videti in pisati pesmi – avtoričino poezijo odlikuje ravno osvetlitev stvarnega sveta v globoki povezavi z duhovnostjo. Tudi Mallarmé je med drugim dejal: "Naloga literature je, da drži zrcalo narave."

Glorjana Veber je zelo močan glas sodobne slovenske poezije, ki ima avtentično lepoto, vrhunskost in svojevrstno razsežnost. Sprejema filozofijo in psihologijo, ki ji služita za "orkestriranje" s podobami in besedami. Tovrstna kombinacija je edinstvenost njene poezije oz. kot jo opisuje Eliot: pomeni "novost" oz. "novo" – v tem pogledu bi lahko zato dobila prestižno mesto v svetovni poeziji. V njej odraža misli človeškega ljudstva, ki hrepeni po življenju v nediskriminatornem svetu. Da bi ta svet slišali in prepoznali, v svojih pesmih jasno "glasuje" za socialno pravičnost, ki jo povzdigne do zahteve po svetovni pravičnosti. Njen glas lahko zato poimenujemo glas svetovnega človeštva. Bralci bodo Glorjanino poezijo oboževali. Razlog je v privlačnosti njene poezije, ki nas popelje k bližinam in globinam. | Prof. Dr. Musuduzzaman