Poulično eksperimentalno dramsko delo 17 trenutkov pomladi (1) predstavlja gluh par, ki za komuniciranje uporablja znakovno govorico. Igralca sta zaprta v vsak svoj navidezni kubus, ki karikira njuno nezmožnost komunikacije. Njun dialog se predvaja neposredno preko radia in televizije, kar problem komunikacije postavi v širši kontekst: iz intimnega odnosa v odnos publika – igralci.

Režija v živo (upravljanje prizorov, ne dialoga in premikov drame preko daljinskega upravljalnika v rokah režiserja) osredišča širjenje komunikacije in jo iz ozadja, vendar v sedanjem trenutku, tudi omejuje. Na ta način javni medij vstopa v intimni prostor para.

Predstava slika vsakdanjega človeka, njegovo ujetost v čas, prostor in njegovo vpetost v manj vidne vezi.

***

(1)

Mednarodni festival pouličnega gledališča Ana Destnica 2008 (Ljubljana: Tromostovje), 5. julij 2008.